Pojem sistema davčnih blagajn se uporablja za postopek davčnega potrjevanja računov, ki ga ureja Zakon o davčnem potrjevanju računov – ZDavPR (v nadaljevanju ZDavPR). Namen izvedbe postopka davčnega potrjevanja računov je pridobitev enkratne identifikacijske oznake računa od davčnega organa za vsak račun, plačan z gotovino, ki predstavlja potrdilo, da je bil ustvarjen promet pri gotovinskem poslovanju prijavljen davčnemu organu v dejanskem obsegu.
Uvedba davčnih blagajn je eden od ukrepov zmanjšanja obsega sive ekonomije, povečanja javnofinančnih prihodkov, učinkovitejšega pobiranja obveznih dajatev, pravičnejše porazdelitve davčnega bremena med zavezanci in večje zaščite potrošnikov. Sistem omogoča pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa davčnih zavezancev, učinkovitejši nadzor ter preprečevanje davčnih utaj in goljufij na področju obveznih dajatev ter učinkovit nadzor gotovinskega poslovanja ter dela in zaposlovanja na črno. Obveznost uporabe davčnih blagajn po ZDavPR velja od 2. januarja 2016 dalje.
Pravna podlaga
Izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov predpisujejo:
- Zakon o davčnem potrjevanju računov – ZDavPR (Uradni list RS, št. 57/15 in 69/17);
- Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov (Uradni list RS, št. 60/15, 75/15 in 90/15);
Osnovni pojmi
- »enkratna identifikacijska oznaka računa« je oznaka, ki se programsko ustvarja v informacijskem sistemu davčnega organa na podlagi določenega niza podatkov in je potrdilo, da je bil izdani račun prijavljen davčnemu organu. Za enkratno identifikacijsko oznako računa se uporablja kratica EOR;
- »zaščitna oznaka izdajatelja računa« je oznaka, s katerim je izdani račun povezan z zavezancem za izvajanje postopka potrjevanja računov in je podatek za ugotavljanje pristnosti izvora računa. Za zaščitno oznako izdajatelja računa se uporablja kratica ZOI;
- »račun« je račun pri gotovinskem poslovanju, izdan za dobavo blaga ali storitev, ki je delno ali v celoti plačan z gotovino. Kot račun se šteje tudi vsak račun za prejeto predplačilo, preden je dobava blaga ali storitev opravljena;
- »plačilo z gotovino« je plačilo z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo, drugi načini plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom in drugi podobni načini plačila;
- »poslovni prostor zavezanca« je vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem zavezanec stalno, občasno ali začasno izdaja račune za dobave blaga ali storitev pri gotovinskem poslovanju. Kot poslovni prostor zavezanca se lahko šteje del ali več ločenih delov nepremičnega prostora, v katerih se opravlja različna dejavnost. Premičen prostor je vsak premičen objekt ali elektronska naprava za izdajo računov. Elektronska naprava za izdajo računov se kot poslovni prostor zavezanca šteje v primerih, ko se račun ne izda v okviru premičnega objekta. Kot poslovni prostor zavezanca se šteje tudi vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem se izdajajo računi z uporabo vezane knjige računov;
- »elektronska naprava za izdajo računov« je elektronska naprava z nameščeno programsko opremo.
Kdo je zavezanec za davčno potrjevanje računov?
Davčni zavezanec (v nadaljevanju zavezanec) za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov je vsaka oseba iz prvega in drugega odstavka 31. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (v nadaljevanju ZDavP-2), ki mora izdati račun pri gotovinskem poslovanju za dobavo blaga ali storitev, opravljeno na ozemlju Slovenije, saj praviloma velja, da v primerih, ko je kraj obdavčitve Slovenija, veljajo slovenski predpisi glede obveznosti izdaje računov, razen v primerih, za katere se uporabljajo pravila o izdajanju računov, ki veljajo v državi članici, v kateri ima dobavitelj sedež ali stalno poslovno enoto, iz katere je dobava opravljena, ali stalno ali običajno prebivališče. Predmet davčnega potrjevanja po ZDavPR so torej računi, ki jih mora davčni zavezanec izdati po Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (v nadaljevanju ZDDV-1), torej v vseh primerih iz 81. člena ZDDV-1 ko je določena obveznost izdajanja računov po ZDDV-1 in gre za dobave, ki so predmet obdavčitve po ZDDV-1 in v primerih, ko je z 80.a členom ZDDV-1 predpisano, da za izdajo računa veljajo slovenski predpisi, seveda ob izpolnjevanju ostalih pogojev po ZDavPR. Tako obveznost davčnega potrjevanja računov velja tudi za primere, ko je na primer prejemnik storitve oseba, ki ni davčni zavezanec, sicer v drugi državi članici ali tretji državi, kraj opravljanja storitve pa je v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDDV-1 Slovenija in mora davčni zavezanec izdati račun v skladu z ZDDV-1.
Pogoji, ki jih mora zavezanec izpolnjevati za obvezno uporabo ZDavPR
Zavezanec mora za obvezno uporabo ZDavPR izpolnjevati tri pogoje (kumulativno), in sicer:
- mora voditi poslovne knjige in evidence;
- mora izdati račun za dobavo blaga ali storitev (račun za dobavo, ki je predmet obdavčitve po Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 in mora biti izdan skladno z ZDDV-1, torej račun, ki ga mora davčni zavezanec izstaviti v skladu s slovenskimi davčnimi predpisi);
Če zavezanec izda račun v tujem imenu za tuj račun, mora v okviru postopka davčnega potrjevanja računa v skladu s 6. členov ZDavPR posredovati FURS tudi davčno številko davčnega zavezanca, v imenu in za račun katerega je bil račun izdan, in določene druge podatke o tem računu. Če davčni zavezanec kljub izjemi od obveznosti izdajanja računov po ZDDV-1 ali Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 (v nadaljevanju: PZDDV) za tako dobavo izda račun, mu tako izdanega računa ni treba davčno potrditi - dobavljeno blago ali storitev sta plačana z gotovino (kot določa četrta točka 2. člena ZDavPR).
Če davčni zavezanec za račun oziroma dobavo ne izpolnjuje vseh treh pogojev kumulativno, je za tak račun oziroma dobavo samodejno izvzet iz davčnega potrjevanja računov. Samodejno izvzet pomeni, da se davčni zavezanec, ki za posamezen račun oziroma dobavo ne izpolnjuje vseh treh pogojev kumulativno, za tak račun oziroma dobavo ne šteje za zavezanca za davčno potrjevanje računov. Zavezanec mora izpolnjevanje pogojev za davčno potrjevanje računov ugotavljati za posamezen račun oziroma posamezno dobavo, na katero se račun nanaša.
Izjeme iz obveznosti davčnega potrjevanja računov po ZDavPR
Nekaj izjem od obveznosti izvajanja postopka davčnega potrjevanja računov določa tudi ZDavPR v 3. členu. Taksativno so navedene dejavnosti zavezancev, ki bi sicer izpolnjevali temeljne tri pogoje za zavezanost, a niso obvezni davčno potrjevati računov. Za zavezanca se ne šteje davčni zavezanec v naslednjih primerih:
- dobave blaga, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji in za katere se kot kraj dobave po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost, šteje Republika Slovenija, če skupna vrednost teh dobav v tekočem koledarskem letu oziroma v preteklem koledarskem letu presega 35.000 eurov, ali če se dobavitelj odloči, da je, ne glede na to, da vrednost njegovih dobav v tekočem koledarskem letu ne presega tega zneska, kraj teh dobav Republika Slovenija;
- dobava telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali elektronskih storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, osebam, ki niso davčni zavezanci, po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost;
- kontinuiranih dobav blaga in storitev naročniku, v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, ter v telekomunikacijski dejavnosti, opravljenih na podlagi sklenjene pogodbe o dobavi med dobaviteljem in naročnikom, pri čemer dobavitelj račune izdaja množično, z uporabo sistema avtomatske obdelave podatkov, ločeno od blagajniških mest, periodično v vnaprej dogovorjenih časovnih intervalih, za plačilo prek univerzalnega plačilnega naloga, ter se računi naročniku vročijo preko izvajalca poštnih storitev, po elektronski poti oziroma na drug primerljiv način, plačilo računa pa se izvrši naknadno, po izdaji takšnega računa in ni neposredno povezano s posamezno dobavo blaga oziroma storitev.
Davčni zavezanec, ki izdaja račune v različnih dejavnostih, se ne šteje za zavezanca le glede izdaje računov za naštete dobave, za katere velja izjema.
Več o opredelitvi zavezancev za davčno potrjevanje računov z vidika obveznosti izdaje računov in zavezancih, ki morajo izdajati račune, a zanje velja izjema od obveznosti davčnega potrjevanja računov, je navedeno v podrobnejšem opisu Zavezanec za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov.
Gotovinska plačila
Gotovinsko plačilo je tretji pogoj za zavezanost za postopek davčnega potrjevanja računov. Za namen izvajanja ZDavPR je plačilo z »gotovino«:
- plačilo z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo;
- drugi načini plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev;
- plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom in drugi podobni načini plačila.
FURS v okviru izvajanja nadzorov individualno presoja, ali zavezanec plačila prejema po sistemu in na način, ki se za namene uporabe ZDavPR šteje za negotovinsko plačilo. V primeru dvoma, ali je oseba z vidika načina plačila zavezanec za davčno potrjevanje računov, v okviru postopkov nadzora od zavezanca, ki izdaja račune za dobavo blaga in storitev, zahteva, da v dokaznem postopku pojasni in dokaže, kakšen proces prejema plačil za izdane račune uporablja.
Ob izdaji računa, za katerega se ve, da ne bo plačan gotovinsko lahko zavezanec uporabi računalniški program ali elektronsko napravo, ki ne bo pošiljala računov v davčno potrjevanje na FURS, oziroma bo lahko račun izdal na navadnem paragonskem bloku ali listu papirja (ne bo potreboval vezane knjige računov).
Zavezanci se lahko odločijo, da pošiljajo v davčno potrjevanje vse račune, ne samo gotovinsko plačane. Pri tem opozarjamo, da v primeru, da se gotovinski in negotovinski računi številčijo v istem zaporedju, je potrebno v potrjevanje pošiljati tudi negotovinske račune.
Vir: FURS
